Po dolgi in hladni zimi se približujejo sončni in toplejši dnevi. Pomlad je idealen čas, da obnovimo našo trato, ki je po mrzli zimi vse prej kot zelena in gosta. Vsak si želi imeti lepo in popolno pokošeno travo, vendar pa vzdrževanje trave velja za zahtevnejša vrtnarska opravila, saj je za lepo trato potrebnih kar nekaj korakov.

Da bo našo zeleno površino lažje obnoviti je potrebna že jesenska predpriprava. Travnato površino je jeseni potrebno očistiti – odstraniti moramo vso nepotrebno nesnago kot so listje, kamenčki, les in podobno. Takšni tujki trato hitro poškodujejo, saj pod njimi trava težko diha in raste. Pred zimskimi meseci moramo travo redno kositi in vzdževati nizko višino travnatih bilk, saj se visoka trava težje spopada z zimskimi razmerami. Travo moramo v suhih jesenskih mesecih tudi redno zalivati in gnojiti s primernimi gnojili, ki bodo travnato površino varovali pred morebitnimi boleznimi.

Ko je zime konec in se snežna oddeja dokončno stopi, je napočil čas da pregledamo stanje trave in ocenimo, kaj bo potrebno storiti za obnovo. Že na prvi pogled bomo lahko hitro ocenili ali se je trava čez zimo ohranila. V kolikor trave na nekaterih sploh ni več, bo potrebno travo zasejati na novo.
Pripomočkov za sejanje in vzdževanje trave ne potrebujemo veliko, je pa dobro, da imamo pri sebi dovolj primernega gnojila, ter ročno vrtno orodje, ki ga bomo potrebovali za odstranjevanje plevela. V kolikor imamo težave z zajedavci, plesnijo in podobnimi nadlogami bo potrebno uporabiti tudi ustrezna kemična sredstva za zatiranje le teh.

Postopek dosejevanja trave

Če je naša trava po koncu zime v slabem stanju bo potrebno dosejevanje trave. Prvo moramo preveriti ali je zemlja primerna za sejanje trave. Zemlja mora imeti ob sejanju vsaj 10°C . Preden začnemo s sejanjem je potrebno travo z grabljami ali vilami razrahljati. S tem poskrbimo za primerno zračenje površine. Seme ob sejanju pomešamo z drobnim peskom, ki ga prikrijemo s plastjo humusa ali zemlje za trato. Seme mora biti konstantno vlažno, zato moramo površino večkrat dnevno zaliti. Travo je treba prvič pokositi, ko doseže višino 10 centimetrov in jo skrajšati na okoli 5 centimetrov. Ko novo zasejana trava doseže primerno gostoto oziroma se lepo razraste, jo naprej vzdržujemo skupaj s staro travo.

Poškodovana trava

Po pregledu trave je potrebno ugotoviti kaj je povzročilo poškodbe in nato ustrezno ukrepati. Najpogostejša težava je ponavadi pomanjkanje hranilnih snovi, ki zavira rast trave. Ponavadi se to odraža v rumeni barvi trate. Rešitev za omenjeni problem je uporaba primernega gnojila, ki vsebuje vse potrebne sestavine za obnovitev in optimalno rast. Spomladi priporočamo uporabo prezračevalnika, da celotno travnato površino prezračimo in razrahljamo, saj tako omogočimo koreninam dovolj prostora za rast. Z omenjenimi postopki bo rumena trava ponovno hitro dobila lepo zeleno barvo.

Prezračevanje

Na travnih površinah, kjer se veliko hodi, se površina tal do jeseni vsako leto močno potlači. Rezultat tega je počasnejše prehajanje kisika med prstjo h koreninam, korenine pa za dobro rast rastline potrebujejo zrak. Da travo dobro prezračimo poznamo več načinov. Najstarejši način je prezračevanje z žičnato metlo. Grablje v obliki pahljače z dolgimi zobmi vlečemo preko površine trate, s tem pa rahljamo površino ter odstranjujemo ostanke odmrle trave in mah. Ker je takšno delo na velikih površinah utrujajoče in zamudno je priporočljiva uporaba prezračevalnika, ki vam znatno olajša in pohitri celotni postopek prezračevanja.

Vzdrževanje trave

Velikokrat se zgodi, da ljudje novo trato hitro zanemarijo in je ne vzdržujejo. Hitro se bo zgodilo, da bo travnata površina začela propadat, nato pa bomo morali v obnovo vložiti veliko več dela in časa, kot če bi travo redno vzdrževali. Čeprav je košnja eno izmed pomembnejših opravil za lepo vzdrževano trato, pa je potrebno postoriti še nekaj stvari, da bo vaša površina pred hišo zares popolna. Trato je potebno vsako leto pognojiti, jo redno zalivati, posuti z apnom, zračiti in odstranjevati listje, kamenje in plevel.

Zalivanje

Zalivanje je izredno pomemben dejavnih pri negi trave, predvsem v mesecih z malo padavinami. Najpogostejša napaka je prepogosto zalivanje s premalo vode. Večino ljudi poleti zaliva skoraj vsak večer, kar pa ponavadi navlaži samo zgornjo plast trave in malce zemlje. S takim zalivanjem se hitro razvijejo plitve korenine, prihaja pa tudi do povečanje nezaželenih vrst trave. Za preprečitev tega priporočamo zalivanje samo enkrat tedensko, vendar z obilni količino vode (cca. 20 litrov na kvadratni meter). Če so vaša tla ilovnata in trava ne zmore vsrkati tolikšne količine vode, potem zalivajte z manj vode dva dni zapored, nato pa spet en teden ne več.

Kako vemo s kolikšno količino vode smo zalili?

Najpreprosteje je preveriti na hišnem vodnem števcu ali pa na trato postavite par kozarcev za vlaganje, ki morajo po končanem zalivanju vsebovati pribljižno 2cm vode. Kmalu boste za količino zalivanje dobili občutek. Poskusite vzeti vzorec tal. Z močnim nožem zabodite na različnih mestih v tla do globine 10 cm. Vzorci morajo biti spodaj vlažni (ne mokri), zgornja 1–2 cm pa sta lahko oz. morata biti suha na otip. Nikakor ne sme biti obratno, da bi bil vzorec zgoraj vlažen, spodaj pa suh.

Prekomerno zalivanje

Paziti moramo, na prekomerno zalivanje, saj je prevelika količina vode lahko škodljiva, čeprav se to to na zasebnih vrtovih zgodi redko. Prevelika količina vode izpodriva zrak iz talnih por, rezultat tega pa je gnitje korenin. Če imajo talni vzorci neprijeten vonj ali pa so sivo/modro obarvani, je to zaradi pomanjkanja zraka oziroma zastoja vode.

Košnja trave

Z redno košnjo boste vzdrževali vašo trato kratko in lepo, košnja pa vpliva tudi na sestavo travnih in plevelnih vrst. Primer: z redno košnjo boste hitro uničili enoletne plevele, kot je na primer navadni grint; trajnostni pleveli, kot sta regačica in njivski slak pa lahko kljub rednemu striženju vztrajajo tudi dve do tri leta. Čeprav bomo s košnjo uničili tudi široko listne trave, kot je pasja trava, je vseeno najbolje, da jih izkopljemo.

Za popolno košnjo lahko poskrbijo visokokakovostne kosilnice GartenXL, s katerimi bo vaša trata hitro in učinkovito pokošena. Da boste za košnje vaše trate izbrali najbolj primerno kosilnico, je potrebno določiti kaj točno potrebujete.

Pogon kosilnice

Kosilnice ločimo na tiste z pogonom ali brez. Kosilnicam s pogonom pravimo samohodne kosilnice, ki so zagotovo boljša izbira če želimo lep in enakomeren odrez trave, saj ima kosilnica med košnjo stalno, enakomerno hitrost. Prav tako je košnja s samohodno kosilnico lažja, saj kosimo brez napora ter manj obremenjujemo ročaj. V primeru, da je vaša travnata površina res majhna in si želite ugoden nakup, ima proizvajalec GartenXL tudi manjšo kosilnico brez pogona.

Motor kosilnice

Če se zanimate za nakup bencinske vrtne kosilnice, je seveda zelo pomemben motor. Vse GartenXL kosilnice so opremljene s tihim in varčnim motorjem, ki je dovolj močan za vsako košnjo. GartenXL kosilnice so opremljene s kvalitenimi Loncin motorji, za tiste najbolj zahtevne, ki prisegajo na znamke pa je v ponudbi tudi kosilnica z Briggs&Stratton motorjem.
Večina kosilnic GartenXL ima ročni vžig motorja – na poteg. V ponudbi pa lahko najdete tudi kosilnico z elektičnim vžigom, kar pomeni, da jo lahko enostavno zaženete samo s pritiskom na gumb.

Kaj je mulčenje?

Pri mulčenju se trava razreže na drobne koščke, ki ostanejo na površini pokošene trave. Tam se hitro razgradijo s pomočjo mikroorganizmov v zemlji, rezlutat tega pa je sproščanje hranil nazaj v zemljo.
Drobni koščki trave, ki ostanejo na površino zmanjšujejo izhlapevanje vlage iz travnika, hkrati pa ohranjajo nižjo temperature zemlje. S tem izboljšujemo zdravje in rast trate. Mulč vsebuje pribljižno 85% vode in 5% dušika, kateri lahko nadomesti do 25% gnojil.
V kolikor kosite s kosilnico, ki ima opcijo mulčenja, se boste izognili zbiranju trave v koš in praznenju ter čiščenju le tega.

Kdaj kositi?

Za najboljše rezultate je potrebna redna košnja. Če s košnjo odlašamo in trava zraste preveč visoko, ter jo potem močno pristrižemo, je nova rast trave groba in bleda, še zlasti se to opazi spomladi in poleti. S takšnim načinom košnje se redču tudi travna preproga, v presledkih pa se začne razraščati plevel (detelja, regret, plazeča zlatica). Pri košnju velja pravila, da je travo potrebno pokositi tik prede travni list doseže dvojno višino optimalnega reza. Primer: 2 cm visoka trava naj pred košnjo ne zraste več kot 3,5 cm. V kolikor kosimo redno bodo koščki trave majhni, to pa je idealno za uporabo mulčenja. Drobni delci se bodo nevidno porazgubili po površini, hkrati pa bodo ustvarili koristno zastirko. Če kosite visoko travo so pokošeni delci večji in ležijo v kupih, zato je potrebno uporabiti zbiralni koš, saj lahko začnejo večji delci tušiti rastlino pod sabo.